Referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: vrhovno sodišče prepoznalo kršitve, a zavrnilo tožbo

Vrhovno sodišče je kljub nekaterim nedovoljenim ravnanjem zavrnilo tožbo, s katero so vlagatelji izpodbijali veljavnost referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Presodilo je, da niso dokazali, da bi prav ugotovljene kršitve iz kampanje vplivale na voljo volilcev oz. da bi bil izid brez teh nepravilnosti drugačen.

Propaganda v javnih zdravstvenih zavodih je kršitev

Pri zdravniških organizacijah je kot kršitev prepoznalo izvajanje referendumske propagande brez ustrezne prijave kampanje ter izvajanje takšne propagande v prostorih javnih zdravstvenih zavodov. Med drugim je ugotovilo nepravilnosti pri izobešanju letakov v zdravstvenih ustanovah in širjenju drugih propagandnih vsebin pri spodbujanju glasovanja proti zakonu, so navedli v sporočilu za javnost. Takšna ravnanja po presoji vrhovnega sodišča presegajo okvir dopustnega izražanja stališč in predstavljajo nedovoljeno referendumsko kampanjo, ki bi lahko vplivala na oblikovanje volje volilcev.

Pri verskih organizacijah je vrhovno sodišče jasno ločilo med verskim izražanjem in referendumsko propagando. Po navedbah sodišča verski obredi, molitve in druga verska sporočila, tudi če so vsebinsko povezana z referendumskim vprašanjem, spadajo v okvir ustavno varovane verske svobode in ne predstavljajo kršitev. Kot kršitev pa je prepoznalo "ravnanja, ki so presegla verski okvir in pomenila neposredno pozivanje h glasovanju proti, zlasti širjenje propagandnih gradiv, organiziranje prevozov na volišča in druge aktivnosti, usmerjene h glasovanju proti zakonu, pri čemer udeleženci niso bili prijavljeni kot organizatorji kampanje". Takšna ravnanja po presoji vrhovnega sodišča predstavljajo nedovoljeno izvajanje referendumske kampanje.

Ob tem je izpostavilo še, da odločitev ne pomeni vrednostne opredelitve do vsebine zakona ali do stališč posameznih strani, temveč izključno presojo postopkovne poštenosti referendumske kampanje in vpliva ugotovljenih nepravilnosti na referendumski izid.

Tožbo so 24. decembra vložili Bogdan Biščak, Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac in članica izvršnega odbora društva Srebrna nit Brigita Skela Savič. Prepričani so, da ravnanje Rimskokatoliške cerkve in Zdravniške zbornice Slovenije med referendumsko kampanjo ni bilo v skladu z zakonom.

Biščak, Pleterski, Keber in Pribac so že v ugovoru, naslovljenem na Državno volilno komisijo (DVK), izrazili prepričanje, da so bile v referendumski kampanji nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka. DVK je ugovor Biščaka 8. decembra zavrgla, ker je ocenila, da ni pristojna za odločanje o domnevnih nepravilnostih v referendumski kampanji in njenem financiranju. Ugovor več volivcev in članov društva Srebrna nit pa je zavrgla, ker je prispel po poteku roka.

Primc: Zmaga solidarnosti, sočutja in ljubezni

Pobudnik referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Aleš Primc vidi odločitev vrhovnega sodišča glede referenduma kot "zmago solidarnosti, sočutja in ljubezni". Zaradi sodne odločitve je izrazil veliko veselje, hkrati pa se mu zdi olajšanje za bolnike, invalide in upokojence.

S to sodno odločitvijo so bolniki in invalidi končno obvarovani denimo pred pritiski, ki bi jih po njegovem prepričanju uvedel zakon.

A državo in družbo čaka še veliko dela, je poudaril. Predvsem mora država vzpostaviti dostopno in kakovostno zdravstvo, ki bo ljudem omogočilo lepo in kakovostno življenje. Prav tako je treba po vsej Sloveniji vzpostaviti kakovostno paliativno oskrbo in pomoč bolnikom ter njihovim družinam, ki to potrebujejo, je opomnil.

Svoje stališče je ponovil na popoldanski novinarski konferenci. "Številnim invalidom, bolnikom in upokojencem se je odvalil kamen od srca, prišlo je olajšanje," je poudaril.

Odvetnik Klemen Golob, ki je pripravil odgovor na tožbo, vloženo na vrhovno sodišče, je takšno sodbo pričakoval. Meni, da je zmagala demokracija. Kot ključno je izpostavil predvsem to, da je sodišče prepoznalo očitke tožnikov kot "pravno nepomembne" in "dokazno nepodprte".

Primc je na vprašanje o korakih v primeru nadaljevanja postopka na ustavnem sodišču zagotovil, da so pripravljeni zagovarjati svoje stališče tudi pred ustavnim sodiščem. Če bo referendum morda ponovljen, pa je prepričan, da bo zakon znova zavrnjen.